Bela hiša je v četrtek Komisiji za načrtovanje nacionalne prestolnice (NCPC) uradno predstavila načrte za gradnjo nove, približno 8400 kvadratnih metrov velike dvorane, ki bo nadomestila porušeno vzhodno krilo rezidence. Projekt, ki ga močno podpira predsednik Donald Trump, je ocenjen na 400 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več od prvotnih ocen. Čeprav se je gradnja dejansko začela že pred meseci, ko je bilo vzhodno krilo porušeno, so se uradni postopki pregleda začeli šele zdaj, po pritisku javnosti in pravnih izzivih. Predstavitev načrtov predstavlja prvi korak v formalnem procesu pregleda zveznih gradbenih projektov v Washingtonu. Člani komisije so na javnem sestanku, ki ga vodi eden od predsednikovih sodelavcev, zastavljali vprašanja in podajali pripombe, medtem ko bodo glasovanje in pričevanja javnosti sledili kasneje. Administracija trdi, da bo projekt končan do leta 2029 in da bo financiran iz zasebnih sredstev, vendar kritiki opozarjajo na netransparentnost in obid zakonsko predpisanih postopkov. Zaradi projekta se je predsednik Trump znašel v pravnem sporu z Nacionalnim skladom za ohranjanje zgodovine, ki je vložil tožbo za ustavitev del. Organizacija trdi, da je administracija obšla nujne strokovne preglede, ki so obvezni za vse zvezne posege v kulturno dediščino. Zvezni sodnik je sicer zavrnil takojšnjo zaustavitev del, vendar je odločil, da mora Bela hiša predložiti načrte pristojnim nadzornim organom, kar se je z januarsko predstavitvijo tudi začelo uresničevati.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

V sklopu dnevnih pregledov zgodovinskih dogodkov so strokovnjaki izpostavili ključne mejnike, ki so se zgodili na šesti januar. Ta datum v svetovni zgodovini predstavlja pomembno stičišče političnih, kulturnih in verskih dogodkov, ki so skozi stoletja oblikovali sodobno družbo. Poudarek je bil na dogodkih, anekdotah ter obletnicah rojstev in smrti pomembnih osebnosti, ki so pustile neizbrisen pečat v kolektivnem spominu. Sistematično beleženje teh dogodkov omogoča boljše razumevanje zgodovinske kontinuitete in vpliva preteklih odločitev na današnji čas. Vsakodnevni pregledi služijo kot izobraževalno orodje za ohranjanje kulturne dediščine in spominjanje na prelomne trenutke, ki bi sicer lahko utonili v pozabo. Pregled vključuje različne vidike človeškega udejstvovanja, od znanstvenih odkritij do diplomatskih premikov, s čimer poudarja pomen zgodovinskega konteksta v mednarodnem prostoru.

Svetovno znana igralka in predana aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot je umrla 28. decembra v starosti 91 let zaradi raka, je razkril njen soprog Bernard d'Ormale. Pogrebne slovesnosti in pokop legendarne filmske ikone so potekali to sredo v sredozemskem letovišču Saint-Tropez, kjer je igralka preživela velik del svojega življenja. Njen soprog je v intervjuju za revijo Paris Match pojasnil, da se je Bardotova borila z boleznijo in prestala dve operaciji, vendar podrobnosti o vrsti raka javnosti niso razkrili. Bardotova je v zgodovino zapisana kot ena največjih zvezdnic francoskega in svetovnega filma, ki je v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja krojila podobo sodobne ženske. Po končani filmski karieri se je popolnoma posvetila boju za dobrobit živali, kar je ostalo njeno primarno poslanstvo vse do smrti. Njen pokop v Saint-Tropezu, obrnjen proti morju, simbolično zaključuje obdobje njene tesne povezanosti s tem krajem, ki ga je s svojo prisotnostjo postavila na svetovni zemljevid. Novica o njeni smrti je sprožila številne odzive v kulturnih in političnih krogih po vsem svetu. Kljub nekaterim kontroverznim izjavam v kasnejših letih njenega življenja, Bardotova ostaja neizbrisen simbol francoske kulture in kinematografije. Njeno zapuščino bosta poleg filmskih del ohranjala tudi njena fundacija za zaščito živali in spomin na njen vpliv na globalno pop kulturo.

Podpredsednica Stranke svobode in pravde (SSP) Marinika Tepić je sporočila, da je srbsko sodišče za 4. februar razpisalo glavno obravnavo v postopku proti aktualnemu ministru za kulturo Nikoli Selakoviću. Kazenski postopek je povezan s kontroverzno odločitvijo o odvzemu statusa kulturnega spomenika kompleksu nekdanjega generalštaba v Beogradu, kar je sprožilo ostre odzive srbske opozicije in civilne družbe. Po besedah Tepić se bo Selaković moral zagovarjati zaradi svoje vloge pri spornih pravnih postopkih, ki omogočajo rušenje oziroma preoblikovanje zgodovinsko pomembnega objekta v središču srbske prestolnice. Poleg Selakovića so v postopek vključene tudi druge osebe, ki so sodelovale pri sprejemanju odločitve o spremembi statusa nepremičnine. Opozicija trdi, da gre pri tem za nezakonito ravnanje v korist zasebnih investitorjev, kar v srbski javnosti že dlje časa povzroča nemire in proteste.

Prvi dnevi meseca januarja so v svetovni zgodovini zaznamovani s številnimi prelomnimi dogodki, obletnicami in anekdotami, ki so oblikovali sodobni svet. Peti januar v zgodovinskih kronikah nastopa kot dan pomembnih rojstev, smrti in političnih premikov, ki jih mednarodne tiskovne agencije vsako leto obeležujejo v okviru koledarskih pregledov. Gre za obdobje, ko se svetovna javnost po novoletnih praznikih tradicionalno ozre na pretekle dosežke in mejnike, ki služijo kot opomnik za kulturni in družbeni razvoj človeštva skozi stoletja. Takšni kronološki pregledi niso zgolj naštevanje datumov, temveč nudijo nujno potreben zgodovinski kontekst za razumevanje trenutnih globalnih razmer. Vsakoletno obeleževanje teh dogodkov omogoča ohranjanje kolektivnega spomina, hkrati pa poudarja kontinuiteto političnih in kulturnih procesov, ki segajo daleč v preteklost. V tem okviru petemu januarju pripada vloga dneva, ko se prepletajo spomini na osebnosti, ki so vplivale na znanost, umetnost in politiko, ter dogodke, ki so spremenili potek zgodovine v različnih regijah sveta.

Četrti januar v svetovni zgodovini predstavlja pomemben dan, ki so ga skozi stoletja zaznamovali številni ključni dogodki, anekdote ter obletnice rojstev in smrti pomembnih osebnosti. Medijski arhivi ob tem dnevu redno izpostavljajo dogodke, ki so oblikovali sodobno družbo, znanost in kulturo, s čimer ohranjajo kolektivni spomin na prelomne trenutke preteklosti. Sistematično zbiranje in predstavljanje teh zgodovinskih dejstev omogoča boljše razumevanje kontinuitete časa in vpliva preteklih odločitev na današnji svet. Analiza zgodovinskih podatkov za ta datum vključuje različna področja človeškega udejstvovanja, od znanstvenih odkritij do političnih premikov. Kot del širšega cikla obeleževanja pomembnih datumov, ki se je začel z novim letom, ta pregled služi kot izobraževalno orodje za javnost. Poudarek na tovrstnih obletnicah krepi zavest o zgodovinski identiteti in zagotavlja, da pomembni dosežki posameznikov ter družbenih skupin ne utonejo v pozabo.

Svetovalec predsednika Republike Srbije za regionalna vprašanja Miloš Vučević je v Beogradu sprejel skupino otrok srbske narodnosti, ki so na obisk v srbsko prestolnico prispeli iz Prijedora, Bosanskega Grahova in Herceg Novega. Sprejem je bil organiziran ob robu božičnih praznikov, ki jih verniki pravoslavne veroizpovedi praznujejo po julijanskem koledarju. Namen obiska je krepitev vezi med matično državo in srbsko skupnostjo v sosednjih državah, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Dogodek poudarja prizadevanja srbskih oblasti za ohranjanje kulturne in narodne identitete mladih pripadnikov srbskega naroda zunaj meja Srbije. Vučević je v pogovoru z mladimi izpostavil pomen ohranjanja tradicije in povezanosti z Beogradom. Obisk vključuje tudi oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti srbske prestolnice, s čimer želijo organizatorji otrokom približati srbsko dediščino in okrepiti njihov občutek pripadnosti.

Emmanuel Macron se bo v petek udeležil žalne slovesnosti v Švici za žrtve požara v Crans-Montani. Med 40 žrtvami je bilo identificiranih devet francoskih državljanov, med njimi natakarica, DJ, študentka in oče. V Švici bo 9. januarja potekal dan nacionalnega žalovanja.

Nemška zvezna dežela Severno Porenje - Vestfalija je predstavila ključne dogodke in projekte, ki bodo zaznamovali leto 2026. Med najpomembnejšimi poudarki so kulturne in infrastrukturne novosti, vključno z odprtjem prenovljene operne hiše v Kölnu, ki je bila predmet dolgoletnih obnovitvenih del. Poleg tega se prebivalcem obeta ponovna uporaba zgodovinskega visečega vlaka Kaiserwagen v Wuppertalu, ki bo spet na voljo za posebne priložnosti, kot so poročni obredi. Na področju politike in športa bo leto 2026 ključno za odločanje o morebitni kandidaturi za olimpijske igre, saj bodo državljani na referendumih podali svoje mnenje o tem ambicioznem projektu. Poleg prazničnih in razvojnih tem se dežela pripravlja tudi na logistično zahtevne in varnostno občutljive transporte jedrskih odpadkov v zabojnikih Castor, kar ostaja ena izmed zahtevnejših nalog za lokalno upravo in varnostne organe. Napovednik odraža prizadevanja dežele za uravnoteženje tehnološkega napredka, ohranjanja kulturne dediščine in vključevanja javnosti v pomembne družbene odločitve.

Sedmi januar v svetovni zgodovini predstavlja dan pomembnih obletnic, prelomnih dogodkov in spominov na vidne osebnosti, ki so oblikovale področja politike, kulture in znanosti. Arhivski zapisi razkrivajo širok spekter dogajanja, od diplomatskih sporazumov in znanstvenih odkritij do rojstnih ter smrtnih dni posameznikov, ki so pustili neizbrisen pečat v kolektivnem spominu. Sistematično zbiranje in obeleževanje teh dogodkov omogoča boljše razumevanje zgodovinske kontinuitete in vpliva preteklih odločitev na sodobno družbo. Vsakoletni pregled dogodkov na ta dan služi kot opomnik na kompleksnost zgodovinskega razvoja. Analize vključujejo tako anekdote iz vsakdanjega življenja kot tudi ključne mejnike, ki so spreminjali potek mednarodnih odnosov. Tovrstni koledarski pregledi so ključni za ohranjanje kulturne dediščine in izobraževanje javnosti o pomenu zgodovinskega konteksta, v katerem se nahajajo današnji globalni izzivi. Poudarek je predvsem na ohranjanju objektivnega zgodovinskega spomina preko dokumentiranja dejstev, ki so se zvrstila skozi stoletja.

V kulturnem centru Shigang Tuniu v mestu Taichung se je včeraj odvila prva letošnja predstava tradicionalnega gledališča Hakka (Shoudongxi), ki jo je organiziral Svet za zadeve ljudstva Hakka v sodelovanju z lokalnimi oblastmi. Dogodka so se udeležili trije vidni politiki, ki veljajo za glavne kandidate za položaj župana mesta Taichung na prihajajočih volitvah leta 2026. Prisotnost vseh ključnih političnih akterjev na kulturnem dogodku poudarja strateški pomen skupnosti Hakka v tajvanski lokalni politiki. Na odru je nastopila dramska skupina Jinmanyuan iz Miaolija, ki je bila izbrana kot najboljša skupina na lanskem natečaju za gledališke poustvarjalce kulture Hakka. Občinstvu so uprizorili klasično delo 'Trikratni poraz kostnega duha' (San Da Baigujing), ki temelji na kitajski mitologiji. Shoudongxi je tradicionalni običaj ob koncu žetve, s katerim se ljudstvo Hakka zahvali božanstvom za bogat pridelek, v sodobnem času pa dogodek služi tudi kot pomembno politično prizorišče za nagovarjanje volivcev v osrednjem Tajvanu.

Nemški avtor in novinar Guido Kleinhubbert je v svojem najnovejšem delu z naslovom "Düstere Geheimnisse" (Mračne skrivnosti) zbral vrsto nenavadnih in pogosto srhljivih arheoloških najdb, ki osvetljujejo manj znane plati evropske zgodovine. Med najbolj izstopajočimi predmeti, ki jih avtor opisuje, je stekleni falus, ki so ga arheologi izkopali iz latrine nekdanjega samostana. Ta najdba odpira vprašanja o zasebnem življenju redovnic in uporabi tovrstnih predmetov v strogo reguliranem verskem okolju. Poleg samostanskih najdb se Kleinhubbert v knjigi poglobi tudi v analizo krvnih ritualov in skrivnostnih arheoloških ostankov, odkritih v barjanskih tleh. Avtor skozi znanstveno analizo in zgodovinsko pripoved raziskuje, kako so se ljudje v preteklosti spopadali z verskimi prepovedmi in kako so ritualni obredi oblikovali takratne skupnosti. Knjiga ponuja kritičen vpogled v kulturno dediščino, ki pogosto ostaja skrita pred očmi širše javnosti zaradi svoje kontroverzne narave.

Ameriški časnik New York Times je objavil svoj vsakoletni seznam 52 destinacij, ki jih popotnikom priporoča za obisk v tekočem letu. Med izbranimi kraji se je tokrat znašlo tudi nemško mesto Bayreuth, ki predstavlja edino nemško destinacijo na letošnjem seznamu. Časnik, ki tovrstna priporočila pripravlja že približno dve desetletji, v svojem izboru poudarja specifične kulturne in zgodovinske razloge za obisk. Bayreuth je v mednarodnem prostoru najbolj prepoznaven po slovitem opernem festivalu Richarda Wagnerja, vendar je tokratna uvrstitev na prestižni seznam povezana s širšo turistično ponudbo mesta in njegovo arhitekturno dediščino. Izbor New York Timesa velja v turistični panogi za izjemno vplivnega, saj redno povzroči povečano število obiskov iz Združenih držav Amerike in drugih delov sveta. Nemški turistični delavci so uvrstitev pozdravili kot pomembno priznanje za bavarsko regijo in njeno kulturno ponudbo.

V Kanadi so obeležili nacionalni dan kril s trakovi, ki je bil razglašen v čast mladi Isabelli Kulak iz domorodnega ljudstva Cote First Nation. Praznik izvira iz dogodka leta 2020, ko je bila takrat desetletna Isabella v šoli deležna sramotenja zaradi nošenja tradicionalnega oblačila, saj naj bi to ne ustrezalo šolskim pravilom oblačenja. Incident je sprožil val podpore po celotni državi in spodbudil razpravo o pravicah domorodnih ljudstev do izražanja lastne kulture in identitete v javnih ustanovah. Isabella Kulak je ob letošnji obletnici dejala, da še vedno prejema številna pisma in risbe podpore iz celotne Kanade in tujine, kar potrjuje trajnostni pomen te pobude. Nacionalni dan kril s trakovi, ki ga uradno obeležujejo 4. januarja, služi kot opomnik na pomen spoštovanja domorodne dediščine in boja proti sistemski diskriminaciji. Dogodek je prerasel v gibanje, ki spodbuja mlade pripadnike domorodnih skupnosti k ponosnemu izkazovanju svoje tradicije, obenem pa izobražuje širšo javnost o pomenu kulturnih simbolov.

Iranski minister za kulturo in islamsko orientacijo, Abas Salehi, je na slovesnosti v mestu Kazvin poudaril osrednjo vlogo kaligrafije v iranski zgodovini in kulturi. Po njegovih besedah kaligrafija predstavlja "nevesto in mater" iranskih umetnosti, saj je globoko zakoreninjena v tkivu civilizacije tako v predislamskem kot v islamskem obdobju. Salehi je izpostavil, da ta umetniška oblika ne odraža le estetske vrednosti, temveč predstavlja pisno utelešenje božjega razodetja in duhovnosti. Minister je v svojem nagovoru pojasnil, da kaligrafija prežema vse vidike iranskega življenja, od politike in kulture do duhovnosti. Označil jo je za enega ključnih stebrov iransko-islamske civilizacije, ki je skozi stoletja ohranjala svojo pomembnost in vpliv. Po mnenju Salehija je kaligrafija prisotna v vseh kotičkih iranske dediščine, ne glede na to, s katerega zornega kota opazujemo njihovo zgodovino in tradicijo. Dogodek v Kazvinu je tako služil kot poklon tej starodavni veščini, ki še danes določa kulturno identiteto države.

V 76. letu starosti je umrl Ljubomir Ljuba Ninković, znan po svojem delu s skupinama "S vremena na vreme" in "Tunel". Poleg tega je sodeloval tudi s Tanjo Bošković, Gorico Popović in Ljiljanom Dragutinović. Ninković je bil kitarist, pevec in plodovit skladatelj, član mnogih bendov, kot so „S vremena na vreme“, „Šarm“, „Tunel“ in „Bilja Krstić i Bistrik orkestr".

Organizatorji četrtega mednarodnega multimedijskega festivala kulturne dediščine so uradno razkrili seznam izbranih del, ki se bodo potegovala za nagrade v kategoriji dokumentarnega filma. Poleg seznama sprejetih filmskih stvaritev so javnosti predstavili tudi člane strokovne komisije, ki bo ocenjevala prispele projekte. Festival velja za pomembno platformo za promocijo in ohranjanje zgodovinske ter kulturne identitete skozi avdiovizualne medije. Izbor dokumentarnih filmov se osredotoča na različne vidike opredmetene in neopredmetene dediščine, s čimer želi dogodek spodbuditi umetnike k raziskovanju zgodovinskih korenin in njihovega pomena v sodobnem času. Imenovana žirija, sestavljena iz priznanih strokovnjakov na področju kinematografije in dediščine, bo v prihodnjih dneh ocenjevala tehnično kakovost, vsebinsko globino in izvirnost interpretacije kulturnih tematik v izbranih delih.

Muzej starin v Tamsuiu v Novem Tajpeju je predstavil serijo umetniških instalacij, s katerimi obeležujejo prihajajoče lunarno leto konja. V okviru projekta so na območju zgodovinske trdnjave Fort San Domingo postavili tri velike napihljive skulpture, ki so jih poimenovali Konj gora in morja, Konjopoldanskih sanj ter Tamsuiski povodni konj. Avtorja del, umetnika Chen Shu-li in Koh Body, sta se osredotočila na otroško tematiko in uporabo živahnih barv, s čimer sta stoletni kulturni spomenik spremenila v sodobno prizorišče vizualne umetnosti. Dogodek predstavlja začetek širšega letnega festivala Svetloba Tamsuia, ki bo v prihodnjih tednih ponudil bogat kulturni program. Poleg umetniških razstav organizatorji pripravljajo tudi sejme z glasbenimi nastopi ter posebne turistične poti po kopnem in vodi. Po besedah direktorice muzeja Cai Meizhi je namen teh dejavnosti povezati zgodovinsko dediščino z modernim umetniškim izražanjem in tako privabiti širši krog obiskovalcev, ki bodo praznovali prehod v novo leto po kitajskem horoskopu.